Slanina v glini

Ste že kdaj pokusili meso, hobotnico ali zelenjavo izpod peke? Saj veste, tisto, ki se peče pod velikim železnim pokrovom - sačem, pokrita z žerjavico, počasi in nekaj ur. Ko po nekaj urah umakneš žerjavico in sač, pod njima odkriješ sočno in mehko meso, ki se kar topi v ustih.

Kaj pa, če nimate sača ali pa sploh možnosti velikega kurišča, da bi sač uporabili? Želeli pa bi kljub vsemu razvajati svoje goste in njihove brbončice s to okusno jedjo?

Malo smo eksperimentirali. Potrebujemo:
- hišni kamin,
- prečiščeno glino (dobimo jo v večini trgovin za ustvarjalnost) in
- slanino v kosu.

Najprej zakurimo ogenj v kaminu.

Med tem, ko čakamo na žerjavico,  pripravimo slanino. Razrežemo jo na debelejše kose.

Glino razdelimo na toliko kosov, kolikor imamo kosov slanine. Vsak kos posebej zelo dobro pregnetemo, da bo enakomerna in voljna. Razvaljamo na približno 1 cm debelo. 

Vsak kos slanine zavijemo v glino. Pri tem pazimo, da je celoten kos zavit in da ni luknjic, kjer bi lahko uhajal vroč zrak med peko. Vse pregibe in stike zamažemo. Pomagamo si lahko tako, da prste pomakamo v vodo.

Tako zavite kose slanine položimo v žerjavico in jih pečemo vsaj 30 minut. Naš prvi poskus se je rahlo izjalovil, ker smo glino razvajali pretanko. Tanjša glina namreč hitreje poči in ne zadrži temperature v notranjosti,  s tem pa izgubimo učinek "peke izpod peke" in slanina se ne zapeče enakomerno. Pri razpokah se zapeče preveč, v notranjosti pa še ni pečena. Vaja dela mojstra in naslednjič bo še boljša ;-)

Nato glino razbijemo in DOBER TEK!

Pomoč narave pred nepovabljenimi gosti!

Ni ga lepšega kot na soncu uživati na terasi ob dobrem prigrizku in kavici ali na pikniku na prostem. Toda, glej ga zlomka, kaj hitro se nam pridružijo nepovabljeni gostje, kot so čebele, ose, komarji, muhe... Kako si lahko pomagamo na naraven način?

Za začetek ne pogrinjamo miz s privlačnimi barvami in cvetlični vzorci. Ne dišavimo se s parfumi, ki prav tako privabljajo žuželke. Hrano pokrijmo, da vonj ne bo privabljal žuželk, nekaj pa je nastavimo na varni razdalji od mize, da se bodo žuželke zbirale tam. Če pijemo iz pločevink, vedno prej preverimo ali ni vanjo zašla kakšna osa ali čebela! Dobijo pa se tudi zaščite pred žuželkami za pločevinke!

Seveda to ne bo odgnalo vseh žuželk, zato si lahko pomagamo tudi z naravnimi "repelenti", kot je eterično olje sivke in citronele.

eterično olje

Pred komarji se lahko zaščitimo tako, da se poškropimo s hidrolatom ali namažemo z razredčenim eteričnem oljem sivke.

Lahko pa uporabimo kremo, ki vsebuje eterično olje sivke.

Še učinkovitejša je v kombinaciji z eteričnim oljem citronele. Na mizo nastavimo svečko z izparilnikom

, v katerega smo dali nekaj kapljic eteričnega olja sivke in citronele.

Tudi v zaprtih prostorih imejmo vso hrano pokrito ali spravljeno v posodah, hladilniku ali omari. Najbolje je, če hrano pokrijemo s steklenim ali plastičnim pokrovom, ki ne pušča vonjav.

Če tega nimamo pri roki, bo dobra tudi folija za živila. Biološke odpadke hranimo v zaprti posodi, da ne privabljamo žuželk.

V spalnici smo prava vaba za komarje. Zato na polico postavimo okrasen lonec s sivko 

pod vzglavnik ali na nočno omarico položimo  dišeče vrečke 

uporabljamo vzglavnik s sivko

, ali pa prižgemo izparilnik z eteričnim oljem sivke in citronele.

Ponekod v ta namen uporabljajo tudi eterična olja mačje mete, kafre, evkaliptusa, cimeta, sandalovine, janeža, bergamotke.

Če pa nas kljub vsemu nepovabljen gost piči, pa pri čebeljem piku najprej previdno odstranimo želo, če je ostalo v koži, nato pa na mesto vboda položimo polovico čebule. Čebulni sok naj bi namreč zmanjšal oteklino in vnetje. Strup lahko odstranimo s pomočjo strtega aspirina, ki ga potresemo po rani. Mesto vboda pa nato hladimo s hladilnimi blazinicami ali kocko ledu, če le te nimamo pri roki.

Če pa smo alergične na pike, pa vsekakor čim prej obiščimo zdravnika!