Sivko je najbolje nabirat dopoldan, ko sonce še ni premočno. Če jo nabiramo na vročini, namreč izgubimo dosti arome, saj na vročini oljni mešički, ki se nahajajo v vsaki sivkini cvetlici, hitreje popokajo in se v zrak sproti večja količina arome in eteričnih olj. Je pa zaradi oljnih mešičkov sivka zelo dolgo dišeča tudi posušena. Samo malo jo potresemo in že diši po prostoru.
Glede na to, zakaj nameravamo uporabljati porezano sivko, je odvisno kdaj in kako jo bomo rezali.
Če želimo imeti šopke posušene sivke, jo moramo nabirati, ko so popki še zaprti in jih posušiti. S tem bomo dosegli, da cvetijo ne bodo odpadali.
Če jo bomo uporabili za destilacijo, morajo cvetovi odprti, vendar še "sveži", ne odcveteli. Na koncu celo cvetovi porjavijo, če je ne strižemo. Najbolje je , če sivko porežemo tik pred destilacijo. Uporabimo v glavnem cvetove. Rastlino porežemo nekaj centimetrov pod cvetom.
Če bomo uporabili samo posušene cvetove, pa sivko porežemo, ko so cvetovi že odprti, jo povežemo v šopke, ki jih obesimo navzdol in pustimo, da se popolnoma posušijo. Porežemo ti nad listi, da so cvetovi na steblih, ki jih lahko povežemo. Ko so šopki suhi, jih razderemo in posmukamo cvetove, ki jih skladiščimo na hladnem in suhem.
Tudi, če imamo sivko samo za okras, jo je dobro porezati dvakrat letno. Prvič zgodaj spomladi polkrožno, da grm obdrži obliko in da veje ozelenijo. S tem preprečimo, da bi stebla olesenela.
Drugič pa pri cvetenju. Če sivko porežemo zgodaj, nam običajno cveti dvakrat. Drugič sicer ne tako obilno.
tik pre rezom
tudi Simba je pomagal: "Glej, tukaj si pozabila en cvet!"
polovica grma je že porezana
sivka že počiva v košari
.jpg)
